VIDNA SVETLOBA
Oko je telesni organ za zaznavanje optičnih informacij. Zazna vidno svetlobo, ki ima valovno dolžino med 380 in 700 nm (valovna dolžina svetlobe je izražena v nm ali nanometrih, en nanometer je miljoninka milimetra). Pod 380 nm je UV svetloba, ki je izredno škodljiva za oko, saj ga lahko nepopravljivo poškoduje. Priporočajo se stekla, ki blokirajo UV svetlobo – predvsem sončna stekla morajo biti kakovostna, da ne pride do poškodb očesa. Nad 700 nm je IR (infrardeča) svetloba ali toplotno sevanje ki je tudi nevarno za oko.
VIDNA POT
Vidna pot se začne z odbojem svetlobe od opazovanega predmeta. Svetloba potuje skozi roženico, kjer se prične lom svetlobe, do zenice. To je odprtina v šarenici, kateri se spreminja premer in s tem uravnava količino svetlobe, ki prodre v oko – v močni svetlobi je možno zožena (2mm), v pogojih z malo svetlobe se odpre do 8mm. Svetloba se nato lomi v očesni leči, prečka prozorno steklovino in se lomi v rumeni pegi. V njej se nahajajo fotoreceptorji, ki pod vplivom svetlobe pošljejo električne signale po živcih v optično središče v možganih, kjer se kreira in obdeluje slika.